provenire
intr.v.
-
provegnî [pruveˈɲiː]
vegnî [veˈɲiː]
Conjugations
provegnî
Past part. provegnuo
Ger. provegnindo
Ind.
Pres.
- mi provëgno
- ti ti provëgni
- lê o/a provëgne
- niatri provegnimmo
- viatri provegnî
- lô provëgnan
Impf.
- mi provegniva
- ti ti provegnivi
- lê o/a provegniva
- niatri provegnivimo
- viatri provegnivi
- lô provegnivan
Fut.
- mi provegniò
- ti ti provegniæ
- lê o/a provegnià
- niatri provegniemo
- viatri provegniei
- lô provegnian
Subj.
Pres.
- che mi provëgne
- che ti ti provëgni
- che lê o/a provëgne
- che niatri provegnimmo
- che viatri provegnî
- che lô provëgnan
Impf.
- che mi provegnisse
- che ti ti provegnisci
- che lê o/a provegnisse
- che niatri provegniscimo
- che viatri provegnisci
- che lô provegnissan
Cond.
- mi provegnieiva/provegniæ
- ti ti provegniësci
- lê o/a provegnieiva/provegniæ
- niatri provegniëscimo
- viatri provegniësci
- lô provegnieivan/provegniæn
Imper.
- provëgni ti
- ch’o/a provëgne lê
- provegnimmo niatri
- provegnî viatri
- provëgnan lô
vegnî
Past part. vegnuo
Ger. vegnindo
Ind.
Pres.
- mi vëgno
- ti ti vëgni
- lê o/a vëgne
- niatri vegnimmo
- viatri vegnî
- lô vëgnan
Impf.
- mi vegniva
- ti ti vegnivi
- lê o/a vegniva
- niatri vegnivimo
- viatri vegnivi
- lô vegnivan
Fut.
- mi vegniò
- ti ti vegniæ
- lê o/a vegnià
- niatri vegniemo
- viatri vegniei
- lô vegnian
Subj.
Pres.
- che mi vëgne
- che ti ti vëgni
- che lê o/a vëgne
- che niatri vegnimmo
- che viatri vegnî
- che lô vëgnan
Impf.
- che mi vegnisse
- che ti ti vegnisci
- che lê o/a vegnisse
- che niatri vegniscimo
- che viatri vegnisci
- che lô vegnissan
Cond.
- mi vegnieiva/vegniæ
- ti ti vegniësci
- lê o/a vegnieiva/vegniæ
- niatri vegniëscimo
- viatri vegniësci
- lô vegnieivan/vegniæn
Imper.
- vëgni ti
- ch’o/a vëgne lê
- vegnimmo niatri
- vegnî viatri
- vëgnan lô