Conseggio pe-o patrimònio linguistico ligure

Conseggio ligure

DEIZE

Dizionario italiano-genovese

preparare

v. tr.
  1. rendere pronto all’uso

    inandiâ [inaŋˈdjaː]

    preparâ [prepaˈraː]

    appægiâ [apɛːˈdʒaː] (var. appaigiâ)

    hanno preparato tutti gli attrezzi necessari per il lavoro

    an inandiou tutti i arneixi neçessäi pe-o travaggio

    puoi preparare il letto per gli ospiti?

    ti porriësci inandiâ o letto pe-i invitæ?

  2. cucinare una pietanza e sim.

    [ˈfaː]

    inandiâ [inaŋˈdjaː]

    preparâ [prepaˈraː]

    mia madre ha preparato una torta per il mio compleanno

    mæ moæ a l’à fæto unna torta pe-o mæ nataliçio

    ci hanno preparato uno stufato di cinghiale

    n’an inandiou un stuffou de pòrco sarvægo

  3. organizzare quanto serve a realizzare qcs.

    inandiâ [inaŋˈdjaː]

    preparâ [prepaˈraː]

    il governo ha preparato un piano di emergenza

    o governo o l’à inandiou un cian d’emergensa

    ha passato il pomeriggio a preparare il discorso per la conferenza

    a l’à passou o poidisnâ à inandiâ o descorso pe-a conferensa

    i nemici preparano un assalto per domattina all’alba

    i nemixi preparan un assato pe doman mattin a-o spægâ do sô

  4. addestrare qcn. in vista di una prova

    preparâ (qcn.) (pe qcs.) [prepaˈraː]

    inandiâ (qcn.) (à qcs.) [inaŋˈdjaː]

    il caporale prepara i soldati alla guerra

    o capoâ o prepara i sordatti pe-a guæra

    la maestra vuole preparare i bambini all’esame

    a meistra a veu preparâ i figgeu pe l’examme

  5. disporre psicologicamente a qcs.

    preparâ [prepaˈraː]

    devo prepararlo alla notizia prima di dirgli tutto

    devo preparlâlo a-a notiçia avanti de dîghe tutto

  6. fig. tenere in serbo

    tegnî allugou [teˈɲiː alyˈɡɔu̯]

    reservâ [resɛrˈvaː] (var. riservâ)1

    la vita gli preparava una sorpresa inaspettata

    a vitta a ghe tegniva allugou unna sorpreisa inatteisa

prepararsi

v. pron.
  1. accingersi a fare qcs.

    inandiâse [inaŋˈdjaːse]

    preparâse [prepaˈraːse]

    mia sorella si sta preparando per uscire

    mæ seu a l’é apreuvo à inandiâse pe sciortî

  2. mettersi in condizione di affrontare qcs.

    preparâse [prepaˈraːse]

    ci prepariamo assieme per l’esame?

    se preparemmo insemme pe l’examme?

Per saperne di più

1. Prefissi de-, des- e re-

Come riportato da E. G. Parodi, Studj Liguri, in «Archivio glottologico italiano», xiv, 1896, i prefissi genovesi de-, des- e re- hanno perso la -e- e preso la -i- a causa dell’influenza dell’italiano. Da molti decenni a questa parte infatti difende, discorrî, risponde, ecc. hanno preso il posto di defende, descorrî, responde, ecc. nella lingua parlata. Le forme in -e- sono comunque ancora ampiamente attestate nella lingua scritta letteraria. In questo dizionario, stanti le finalità principalmente didattiche che lo animano (volte anche al recupero di alcune fra le forme più genuine, qualora incontrino l’interesse dell’utenza), si è scelto di riportare esclusivamente le forme in -e-. Le forme “italianizzate” in -i- sono comunque da considerarsi perfettamente legittime.

Coniugazioni

appægiâ

Indicativo

Presente

  1. mi appægio
  2. ti t’appægi
  3. o/a l’appægia
  4. niatri appægemmo
  5. viatri appægiæ
  6. liatri appægian

Imperfetto

  1. mi appægiava
  2. ti t’appægiavi
  3. o/a l’appægiava
  4. niatri appægiavimo
  5. viatri appægiavi
  6. liatri appægiavan

Futuro

  1. mi appægiò
  2. ti t’appægiæ
  3. o/a l’appægià
  4. niatri appægiemo
  5. viatri appægiei
  6. liatri appægian

Congiuntivo

Presente

  1. che mi appæge
  2. che ti t’appægi
  3. che lê o/a l’appæge
  4. che niatri appægemmo
  5. che viatri appægiæ
  6. che liatri appægian

Imperfetto

  1. che mi appægesse
  2. che ti t’appægesci
  3. che lê o/a l’appægesse
  4. che niatri appægescimo
  5. che viatri appægesci
  6. che liatri appægessan

Condizionale

  1. mi appægieiva/appægiæ
  2. ti t’appægiësci
  3. o/a l’appægieiva/appægiæ
  4. niatri appægiëscimo
  5. viatri appægiësci
  6. liatri appægieivan/appægiæn

Imperativo

  1. appægia ti!
  2. appægemmo niatri!
  3. appægiæ viatri!

Participio passato

  1. m. s. appægiou
  2. m. p. appægiæ
  3. f. s. appægiâ
  4. f. p. appægiæ

Gerundio

  1. appægiando

Indicativo

Presente

  1. mi fasso
  2. ti ti fæ
  3. o/a fa
  4. niatri femmo
  5. viatri
  6. liatri fan

Imperfetto

  1. mi fava/faxeiva
  2. ti ti favi/faxeivi
  3. o/a fava/faxeiva
  4. niatri favimo/faxeivimo
  5. viatri favi/faxeivi
  6. liatri favan/faxeivan

Futuro

  1. mi faiò
  2. ti ti faiæ
  3. o/a faià
  4. niatri faiemo
  5. viatri faiei
  6. liatri faian

Congiuntivo

Presente

  1. che mi fasse
  2. che ti ti fasci
  3. che lê o/a fasse
  4. che niatri femmo
  5. che viatri
  6. che liatri fassan

Imperfetto

  1. che mi fesse
  2. che ti ti fesci
  3. che lê o/a fesse
  4. che niatri fescimo
  5. che viatri fesci
  6. che liatri fessan

Condizionale

  1. mi faieiva/faiæ
  2. ti ti faiësci
  3. o/a faieiva/faiæ
  4. niatri faiëscimo
  5. viatri faiësci
  6. liatri faieivan/faiæn

Imperativo

  1. fanni ti!
  2. femmo niatri!
  3. viatri!

Participio passato

  1. m. s. fæto
  2. m. p. fæti
  3. f. s. fæta
  4. f. p. fæte

Gerundio

  1. fando/faxendo
inandiâ

Indicativo

Presente

  1. mi inandio
  2. ti t’inandi
  3. o/a l’inandia
  4. niatri inandiemmo/inandiemo
  5. viatri inandiæ
  6. liatri inandian

Imperfetto

  1. mi inandiava
  2. ti t’inandiavi
  3. o/a l’inandiava
  4. niatri inandiavimo
  5. viatri inandiavi
  6. liatri inandiavan

Futuro

  1. mi inandiò
  2. ti t’inandiæ
  3. o/a l’inandià
  4. niatri inandiemo
  5. viatri inandiei
  6. liatri inandian

Congiuntivo

Presente

  1. che mi inandie
  2. che ti t’inandi
  3. che lê o/a l’inandie
  4. che niatri inandiemmo/inandiemo
  5. che viatri inandiæ
  6. che liatri inandian

Imperfetto

  1. che mi inandiesse
  2. che ti t’inandiesci
  3. che lê o/a l’inandiesse
  4. che niatri inandiescimo
  5. che viatri inandiesci
  6. che liatri inandiessan

Condizionale

  1. mi inandieiva/inandiæ
  2. ti t’inandiësci
  3. o/a l’inandieiva/inandiæ
  4. niatri inandiëscimo
  5. viatri inandiësci
  6. liatri inandieivan/inandiæn

Imperativo

  1. inandia ti!
  2. inandiemmo/inandiemo niatri!
  3. inandiæ viatri!

Participio passato

  1. m. s. inandiou
  2. m. p. inandiæ
  3. f. s. inandiâ
  4. f. p. inandiæ

Gerundio

  1. inandiando
preparâ

Indicativo

Presente

  1. mi preparo
  2. ti ti prepari
  3. o/a prepara
  4. niatri preparemmo
  5. viatri preparæ
  6. liatri preparan

Imperfetto

  1. mi preparava
  2. ti ti preparavi
  3. o/a preparava
  4. niatri preparavimo
  5. viatri preparavi
  6. liatri preparavan

Futuro

  1. mi prepariò
  2. ti ti prepariæ
  3. o/a preparià
  4. niatri prepariemo
  5. viatri prepariei
  6. liatri preparian

Congiuntivo

Presente

  1. che mi prepare
  2. che ti ti prepari
  3. che lê o/a prepare
  4. che niatri preparemmo
  5. che viatri preparæ
  6. che liatri preparan

Imperfetto

  1. che mi preparesse
  2. che ti ti preparesci
  3. che lê o/a preparesse
  4. che niatri preparescimo
  5. che viatri preparesci
  6. che liatri preparessan

Condizionale

  1. mi preparieiva/prepariæ
  2. ti ti prepariësci
  3. o/a preparieiva/prepariæ
  4. niatri prepariëscimo
  5. viatri prepariësci
  6. liatri preparieivan/prepariæn

Imperativo

  1. prepara ti!
  2. preparemmo niatri!
  3. preparæ viatri!

Participio passato

  1. m. s. preparou
  2. m. p. preparæ
  3. f. s. preparâ
  4. f. p. preparæ

Gerundio

  1. preparando
reservâ

Indicativo

Presente

  1. mi reservo
  2. ti ti reservi
  3. o/a reserva
  4. niatri reservemmo
  5. viatri reservæ
  6. liatri reservan

Imperfetto

  1. mi reservava
  2. ti ti reservavi
  3. o/a reservava
  4. niatri reservavimo
  5. viatri reservavi
  6. liatri reservavan

Futuro

  1. mi reserviò
  2. ti ti reserviæ
  3. o/a reservià
  4. niatri reserviemo
  5. viatri reserviei
  6. liatri reservian

Congiuntivo

Presente

  1. che mi reserve
  2. che ti ti reservi
  3. che lê o/a reserve
  4. che niatri reservemmo
  5. che viatri reservæ
  6. che liatri reservan

Imperfetto

  1. che mi reservesse
  2. che ti ti reservesci
  3. che lê o/a reservesse
  4. che niatri reservescimo
  5. che viatri reservesci
  6. che liatri reservessan

Condizionale

  1. mi reservieiva/reserviæ
  2. ti ti reserviësci
  3. o/a reservieiva/reserviæ
  4. niatri reserviëscimo
  5. viatri reserviësci
  6. liatri reservieivan/reserviæn

Imperativo

  1. reserva ti!
  2. reservemmo niatri!
  3. reservæ viatri!

Participio passato

  1. m. s. reservou
  2. m. p. reservæ
  3. f. s. reservâ
  4. f. p. reservæ

Gerundio

  1. reservando
tegnî

Indicativo

Presente

  1. mi tëgno
  2. ti ti tëgni
  3. o/a tëgne/ten
  4. niatri tegnimmo
  5. viatri tegnî
  6. liatri tëgnan

Imperfetto

  1. mi tegniva
  2. ti ti tegnivi
  3. o/a tegniva
  4. niatri tegnivimo
  5. viatri tegnivi
  6. liatri tegnivan

Futuro

  1. mi tegniò
  2. ti ti tegniæ
  3. o/a tegnià
  4. niatri tegniemo
  5. viatri tegniei
  6. liatri tegnian

Congiuntivo

Presente

  1. che mi tëgne
  2. che ti ti tëgni
  3. che lê o/a tëgne
  4. che niatri tegnimmo
  5. che viatri tegnî
  6. che liatri tëgnan

Imperfetto

  1. che mi tegnisse
  2. che ti ti tegnisci
  3. che lê o/a tegnisse
  4. che niatri tegniscimo
  5. che viatri tegnisci
  6. che liatri tegnissan

Condizionale

  1. mi tegnieiva/tegniæ
  2. ti ti tegniësci
  3. o/a tegnieiva/tegniæ
  4. niatri tegniëscimo
  5. viatri tegniësci
  6. liatri tegnieivan/tegniæn

Imperativo

  1. tëgni ti!
  2. tegnimmo niatri!
  3. tegnî viatri!

Participio passato

  1. m. s. tegnuo
  2. m. p. tegnui
  3. f. s. tegnua
  4. f. p. tegnue

Gerundio

  1. tegnindo