DEIZE
preparare
-
rendere pronto all’uso inandiâ
[inaŋˈdjaː] preparâ
[prepaˈraː] appægiâ
[apɛːˈdʒaː] (var. appaigiâ) hanno preparato tutti gli attrezzi necessari per il lavoro
an inandiou tutti i arneixi neçessäi pe-o travaggio
puoi preparare il letto per gli ospiti?
ti porriësci inandiâ o letto pe-i invitæ?
-
cucinare una pietanza e sim. fâ
[ˈfaː] inandiâ
[inaŋˈdjaː] preparâ
[prepaˈraː] mia madre ha preparato una torta per il mio compleanno
mæ moæ a l’à fæto unna torta pe-o mæ nataliçio
ci hanno preparato uno stufato di cinghiale
n’an inandiou un stuffou de pòrco sarvægo
-
organizzare quanto serve a realizzare qcs. inandiâ
[inaŋˈdjaː] preparâ
[prepaˈraː] il governo ha preparato un piano di emergenza
o governo o l’à inandiou un cian d’emergensa
ha passato il pomeriggio a preparare il discorso per la conferenza
a l’à passou o poidisnâ à inandiâ o descorso pe-a conferensa
i nemici preparano un assalto per domattina all’alba
i nemixi preparan un assato pe doman mattin a-o spægâ do sô
-
addestrare qcn. in vista di una prova preparâ (qcn.) (pe qcs.)
[prepaˈraː] inandiâ (qcn.) (à qcs.)
[inaŋˈdjaː] il caporale prepara i soldati alla guerra
o capoâ o prepara i sordatti pe-a guæra
la maestra vuole preparare i bambini all’esame
a meistra a veu preparâ i figgeu pe l’examme
-
disporre psicologicamente a qcs. preparâ
[prepaˈraː] devo prepararlo alla notizia prima di dirgli tutto
devo preparlâlo a-a notiçia avanti de dîghe tutto
-
fig. tenere in serbo tegnî allugou
[teˈɲiː alyˈɡɔu̯] reservâ
[resɛrˈvaː] (var. riservâ)1 la vita gli preparava una sorpresa inaspettata
a vitta a ghe tegniva allugou unna sorpreisa inatteisa
prepararsi
-
accingersi a fare qcs. inandiâse
[inaŋˈdjaːse] preparâse
[prepaˈraːse] mia sorella si sta preparando per uscire
mæ seu a l’é apreuvo à inandiâse pe sciortî
-
mettersi in condizione di affrontare qcs. preparâse
[prepaˈraːse] ci prepariamo assieme per l’esame?
se preparemmo insemme pe l’examme?
Per saperne di più
1. Prefissi de-, des- e re-
Come riportato da E. G. Parodi, Studj Liguri, in «Archivio glottologico italiano», xiv, 1896, i prefissi genovesi de-, des- e re- hanno perso la -e- e preso la -i- a causa dell’influenza dell’italiano. Da molti decenni a questa parte infatti difende, discorrî, risponde, ecc. hanno preso il posto di defende, descorrî, responde, ecc. nella lingua parlata. Le forme in -e- sono comunque ancora ampiamente attestate nella lingua scritta letteraria. In questo dizionario, stanti le finalità principalmente didattiche che lo animano (volte anche al recupero di alcune fra le forme più genuine, qualora incontrino l’interesse dell’utenza), si è scelto di riportare esclusivamente le forme in -e-. Le forme “italianizzate” in -i- sono comunque da considerarsi perfettamente legittime.
Coniugazioni
appægiâ
Indicativo
Presente
- mi appægio
- ti t’appægi
- lê o/a l’appægia
- niatri appægemmo
- viatri appægiæ
- liatri appægian
Imperfetto
- mi appægiava
- ti t’appægiavi
- lê o/a l’appægiava
- niatri appægiavimo
- viatri appægiavi
- liatri appægiavan
Futuro
- mi appægiò
- ti t’appægiæ
- lê o/a l’appægià
- niatri appægiemo
- viatri appægiei
- liatri appægian
Congiuntivo
Presente
- che mi appæge
- che ti t’appægi
- che lê o/a l’appæge
- che niatri appægemmo
- che viatri appægiæ
- che liatri appægian
Imperfetto
- che mi appægesse
- che ti t’appægesci
- che lê o/a l’appægesse
- che niatri appægescimo
- che viatri appægesci
- che liatri appægessan
Condizionale
- mi appægieiva/appægiæ
- ti t’appægiësci
- lê o/a l’appægieiva/appægiæ
- niatri appægiëscimo
- viatri appægiësci
- liatri appægieivan/appægiæn
Imperativo
- appægia ti!
- appægemmo niatri!
- appægiæ viatri!
Participio passato
- m. s. appægiou
- m. p. appægiæ
- f. s. appægiâ
- f. p. appægiæ
Gerundio
- appægiando
fâ
Indicativo
Presente
- mi fasso
- ti ti fæ
- lê o/a fa
- niatri femmo
- viatri fæ
- liatri fan
Imperfetto
- mi fava/faxeiva
- ti ti favi/faxeivi
- lê o/a fava/faxeiva
- niatri favimo/faxeivimo
- viatri favi/faxeivi
- liatri favan/faxeivan
Futuro
- mi faiò
- ti ti faiæ
- lê o/a faià
- niatri faiemo
- viatri faiei
- liatri faian
Congiuntivo
Presente
- che mi fasse
- che ti ti fasci
- che lê o/a fasse
- che niatri femmo
- che viatri fæ
- che liatri fassan
Imperfetto
- che mi fesse
- che ti ti fesci
- che lê o/a fesse
- che niatri fescimo
- che viatri fesci
- che liatri fessan
Condizionale
- mi faieiva/faiæ
- ti ti faiësci
- lê o/a faieiva/faiæ
- niatri faiëscimo
- viatri faiësci
- liatri faieivan/faiæn
Imperativo
- fanni ti!
- femmo niatri!
- fæ viatri!
Participio passato
- m. s. fæto
- m. p. fæti
- f. s. fæta
- f. p. fæte
Gerundio
- fando/faxendo
inandiâ
Indicativo
Presente
- mi inandio
- ti t’inandi
- lê o/a l’inandia
- niatri inandiemmo/inandiemo
- viatri inandiæ
- liatri inandian
Imperfetto
- mi inandiava
- ti t’inandiavi
- lê o/a l’inandiava
- niatri inandiavimo
- viatri inandiavi
- liatri inandiavan
Futuro
- mi inandiò
- ti t’inandiæ
- lê o/a l’inandià
- niatri inandiemo
- viatri inandiei
- liatri inandian
Congiuntivo
Presente
- che mi inandie
- che ti t’inandi
- che lê o/a l’inandie
- che niatri inandiemmo/inandiemo
- che viatri inandiæ
- che liatri inandian
Imperfetto
- che mi inandiesse
- che ti t’inandiesci
- che lê o/a l’inandiesse
- che niatri inandiescimo
- che viatri inandiesci
- che liatri inandiessan
Condizionale
- mi inandieiva/inandiæ
- ti t’inandiësci
- lê o/a l’inandieiva/inandiæ
- niatri inandiëscimo
- viatri inandiësci
- liatri inandieivan/inandiæn
Imperativo
- inandia ti!
- inandiemmo/inandiemo niatri!
- inandiæ viatri!
Participio passato
- m. s. inandiou
- m. p. inandiæ
- f. s. inandiâ
- f. p. inandiæ
Gerundio
- inandiando
preparâ
Indicativo
Presente
- mi preparo
- ti ti prepari
- lê o/a prepara
- niatri preparemmo
- viatri preparæ
- liatri preparan
Imperfetto
- mi preparava
- ti ti preparavi
- lê o/a preparava
- niatri preparavimo
- viatri preparavi
- liatri preparavan
Futuro
- mi prepariò
- ti ti prepariæ
- lê o/a preparià
- niatri prepariemo
- viatri prepariei
- liatri preparian
Congiuntivo
Presente
- che mi prepare
- che ti ti prepari
- che lê o/a prepare
- che niatri preparemmo
- che viatri preparæ
- che liatri preparan
Imperfetto
- che mi preparesse
- che ti ti preparesci
- che lê o/a preparesse
- che niatri preparescimo
- che viatri preparesci
- che liatri preparessan
Condizionale
- mi preparieiva/prepariæ
- ti ti prepariësci
- lê o/a preparieiva/prepariæ
- niatri prepariëscimo
- viatri prepariësci
- liatri preparieivan/prepariæn
Imperativo
- prepara ti!
- preparemmo niatri!
- preparæ viatri!
Participio passato
- m. s. preparou
- m. p. preparæ
- f. s. preparâ
- f. p. preparæ
Gerundio
- preparando
reservâ
Indicativo
Presente
- mi reservo
- ti ti reservi
- lê o/a reserva
- niatri reservemmo
- viatri reservæ
- liatri reservan
Imperfetto
- mi reservava
- ti ti reservavi
- lê o/a reservava
- niatri reservavimo
- viatri reservavi
- liatri reservavan
Futuro
- mi reserviò
- ti ti reserviæ
- lê o/a reservià
- niatri reserviemo
- viatri reserviei
- liatri reservian
Congiuntivo
Presente
- che mi reserve
- che ti ti reservi
- che lê o/a reserve
- che niatri reservemmo
- che viatri reservæ
- che liatri reservan
Imperfetto
- che mi reservesse
- che ti ti reservesci
- che lê o/a reservesse
- che niatri reservescimo
- che viatri reservesci
- che liatri reservessan
Condizionale
- mi reservieiva/reserviæ
- ti ti reserviësci
- lê o/a reservieiva/reserviæ
- niatri reserviëscimo
- viatri reserviësci
- liatri reservieivan/reserviæn
Imperativo
- reserva ti!
- reservemmo niatri!
- reservæ viatri!
Participio passato
- m. s. reservou
- m. p. reservæ
- f. s. reservâ
- f. p. reservæ
Gerundio
- reservando
tegnî
Indicativo
Presente
- mi tëgno
- ti ti tëgni
- lê o/a tëgne/ten
- niatri tegnimmo
- viatri tegnî
- liatri tëgnan
Imperfetto
- mi tegniva
- ti ti tegnivi
- lê o/a tegniva
- niatri tegnivimo
- viatri tegnivi
- liatri tegnivan
Futuro
- mi tegniò
- ti ti tegniæ
- lê o/a tegnià
- niatri tegniemo
- viatri tegniei
- liatri tegnian
Congiuntivo
Presente
- che mi tëgne
- che ti ti tëgni
- che lê o/a tëgne
- che niatri tegnimmo
- che viatri tegnî
- che liatri tëgnan
Imperfetto
- che mi tegnisse
- che ti ti tegnisci
- che lê o/a tegnisse
- che niatri tegniscimo
- che viatri tegnisci
- che liatri tegnissan
Condizionale
- mi tegnieiva/tegniæ
- ti ti tegniësci
- lê o/a tegnieiva/tegniæ
- niatri tegniëscimo
- viatri tegniësci
- liatri tegnieivan/tegniæn
Imperativo
- tëgni ti!
- tegnimmo niatri!
- tegnî viatri!
Participio passato
- m. s. tegnuo
- m. p. tegnui
- f. s. tegnua
- f. p. tegnue
Gerundio
- tegnindo